Vitamin D ima v telesu zelo pomembno vlogo, saj prispeva k ohranjanju zdravih kosti in delovanju imunskega sistema. Vse več indikatorjev kaže, da je pomanjkanje vitamina D v jesensko-zimskem obdobju zaradi geografske lege naše države pri splošni populaciji vseslovenski problem. Ker je le malo živil naravno bogatih s tem vitaminom, se ga pogosto dodaja v obliki prehranskih dopolnil. Priporočila glede vnosa so zelo različna, saj zakonodaja o označevanju živil kot priporočen dnevni odmerek predpisuje 5 µg vitamina D, medtem ko mnoga strokovna združenja priporočajo bistveno višje odmerke. Zato se postavlja vprašanje, kakšno količino vitamina D je smiselno dodajati.

To vprašanje je bilo tudi predmet raziskave na Inštitutu za nutricionistiko, ki jo je omogočilo podjetje Valens. Raziskava predstavlja uvod v nov triletni aplikativni raziskovalni projekt »Izzivi doseganja ustrezne preskrbljenosti z vitaminom D«, ki ga poleg podjetja Valens financirata še Javna agencija za raziskovalno dejavnost in Ministrstvo za zdravje. Z raziskavo smo želeli ugotoviti tudi, ali dodajanje 25 µg (1000 IU) vitamina D3 (holekalciferol) v obliki ustnih pršil Valens prispeva k zadostnemu povečanju koncentracije vitamina D v krvi. V raziskavo sta bila vključena dva naša izdelka s 1000 IU vitamina D3: 1. Valens D 1000 ustno pršilo na vodni osnovi in Valens D-Natur ustno pršilo na oljni osnovi.

V študiji, ki je potekala v zimskem času, od januarja do marca 2019. so sodelovali zdravi ljudje, ki so bili že v izhodišču neoptimalno preskrbljeni z vitaminom D (12-20 µg/L). Hujše pomanjkanje so na začetku raziskave ugotovili pri kar 21% udeležencev. Tem so svetovali takojšen začetek dodajanja vitamina D, kar je bil eden od razlogov, da je v študiji od prvotnih 235 ljudi sodelovalo le še 105 udeležencev. Med izvajanjem raziskave kontrolna skupina ni prejemala nobenih dodatkov, medtem ko so ustali udeleženci dnevno prejemali 25 µg (1000 IU) vitamina D oz. 500 % z zakonodajo predpisanega dnevnega vnosa.

 

Rezultati raziskave

1. Valensova prehranska dopolnila z vitaminom D so učinkovita – Raziskavo, ki je trajala 2 meseca, je uspešno zaključilo 99 udeležencev (94 %). Pokazala je dobro učinkovitost obeh Valens ustnih pršil, saj je dodajanje vitamina D privedlo do povišanja povprečne plazemske koncentracije vitamina D, bistveno pa se je izboljšala tudi splošna preskrbljenost z vitaminom D. Medtem ko so bili v kontrolni skupini prav vsi udeleženci raziskave še vedno nezadostno preskrbljeni z vitaminom D, je bilo med uporabniki prehranskih dopolnil takšnih le še četrtina.

2. Prebivalci Slovenije pozimi s pomočjo sončne svetlobe ne dobimo dovolj vitamina D – Rezultati raziskave so pokazali tudi, da kar 66% v monitoring vključenih prebivalcev Slovenije ni bilo niti osnovno preskrbljenih z vitaminom D (serumska konc. min. 20 µg/L), optimalne preskrbljenosti (min. 30 µg/L) pa jih ni dosegalo preko 90%. Pri kar 21 % udeležencih se je pokazalo hujše pomanjkanje vitamina D (<12 µg/L), kar pomeni, da problem pomanjkanja vitamina D v jesensko-zimskem obdobju vsekakor obstaja.

3. Za doseganje optimalne preskrbljenosti bi večina udeležencev potrebovala višji odmerek – Raziskava je pri večini udeležencev pokazala, da dodajanje 1000 IU vitamina D po 8 tednih učinkovito prispeva k osnovni preskrbljenosti z vitaminom D. Nekateri posamezniki pa bi za pokrivanje potreb po vitaminu D potrebovali celo višje odmerke vitamina D. Za doseganje optimalne preskrbljenosti (min. 30 µg/L) bi večina udeležencev potrebovala višji odmerek, ali pa bi z dodajanjem morali začeti že pred začetkom zime.

Mnenje Inštituta za nutricionistiko

Prof. dr. Igor Pravst, Inštitut za nutricionistiko»Z zakonodajo o označevanju živil je predpisano, da 5 µg vitamina D predstavlja 100 % priporočenega dnevnega odmerka tega vitamina. Po drugi strani več strokovnih organizacij za obdobje nezadostne izpostavljenosti sončni svetlobi priporoča bistveno višje dnevne odmerke. Evropska agencija za varno hrano tako npr. priporoča 15 µg, Nemško in Avstrijsko prehransko društvo ter Švicarsko združenje za prehrano pa celo 20 µg. Rezultati raziskave kažejo, da bi bilo treba v zakonodaji o označevanju živil predpisan priporočen dnevni odmerek vitamina D povišati, kar bi bilo skladno tudi s priporočili Evropske agencije za varno hrano. To bi potrošnikom omogočilo dostop do točnejše informacije, koliko potreb po vitaminu D dejansko pokrijejo z določenim izdelkom.«

Pri pomanjkanju vitamina D je sicer na mestu obisk zdravnika, ki bo predpisal ustrezno terapijo. Prof. dr. Igor Pravst dodaja: »Zgornji še varni dnevni prehranski vnos vitamina D je do 100 µg, pri čemer se upošteva vnos iz vseh virov – tudi iz običajnih živil. V naši raziskavi smo udeležencem dodajali štirikrat nižji odmerek in po dveh mesecih intervencije pri nobenem udeležencu raziskave nismo ugotovili previsoke plazemske koncentracije vitamina D.«

Objava rezultatov: Znanstveni članek “Efficiency of Vitamin D Supplementation in Healthy Adults is Associated with Body Mass Index and  Baseline Serum 25-Hydroxyvitamin D Level” (Učinkovitost dodajanja vitamina D pri zdravih odraslih je povezana z indeksom telesne teže in izhodiščno serumsko koncentracijo 25-hidroksivitamina D) je bil objavljen aprila 2020 v reviji Nutrients.

Izsledek raziskave je objavljen tudi na spletni strani Inštituta za nutricionistiko.

Slika: Po dveh mesecih dodajanja vitamina D (1000 IE dnevno) se je pri večini udeležencev intervencije preskrbljenost z vitaminom D bistveno izboljšala. Izboljšanje je bilo statistično pomembno tako v primerjavi s kontrolno skupino, kot z začetnim stanjem.